Na sestanku upravnega odbora društva dne 14. 11. 1996 je bil sprejet dogovor, da se 2. januarja izvede zimski pohod po domačem kraju z obrazložitvijo:
»Krajani Zgornjega Sv. Vida se zaradi oddaljenosti ne morejo udeležiti naše prireditve Z buteljko pod jelko, zato bomo mi združili prijetno s koristnim in jih obiskali ter jim s skromnim darilcem, ki smo ga izdelali sami, voščili vse naj v prihajajočem letu.«
V prihodnjih letih je pohod postal tradicionalen, vsako leto pripravimo malce drugačno darilce, glede na vremenske razmere se spreminja število udeležencev, v vseh teh letih pa se ni nikoli zgodilo, da pohoda ne bi bilo. Če je bilo še toliko snega, se nas je na pot odpravilo vsaj nekaj. Toplo se oblečemo in obujemo, v roke vzamemo palice ter gremo.
Večkrat se nam pridružijo tudi naši prijatelji iz Vuzenice in Mute, sicer pa kdo bi lahko zavrnil takole povabilo:
Med prazniki se veliko je in pije,
a le malokdo gleda na kalorije.
Da izgubil boš kak odvečen gram,
na zimskem pohodu pridruži se nam.
Ob 11. uri se na igrišču dobimo,
nato pa od hiše do hiše po Zgornjem Šentvidu
novo leto voščit hitimo
. Nahrbtnik velja tisti od lani,
le » prva pomoč« naj ne stoji preveč postrani!!!
Kdor bi rad kaj dobrega naredil,
se bo pohoda zagotovo udeležil.
Vedno je veselo. Pri vsaki hiši smo deležni domačih dobrot od domačega žganja, sveže pečenega domačega kruha, Kolarjev Stanko rad raztegne svojo harmoniko, pri Ribiču imamo vedno malico.
Smeha in dobre volje nikoli ne manjka.
Pri vsaki hiši so nas veseli in vsako leto nas pričakujejo. Človeku je zares toplo pri srcu, ko vidi, da take drobne pozornosti ljudem toliko pomenijo.
Vsaj en dan v letu smo krajani celega Sv. Vida združeni v eno!